Predani korakom nadaljujemo s tekaškimi treningi pod okriljem tekaškega trenerja Blaža Strožerja. V četrtek, 5. septembra, ob 18. uri v ljubljanskem parku Kodeljevo, smo spoznali pomembno in uporabno metodo za razvoj vzdržljivosti Fartlek. Se nam naslednjič pridružiš tudi ti?
Namen srečanja je bil seznaniti udeležence z osnovami „trail teka“ in fartlek metodo treninga teka.
Ker se oboje najpogosteje izvaja v naravi, smo v praktičnem delu združili oboje.
V teoriji smo FARTLEK metodo treninga predstavili kot pomembno in uporabno metoda za razvoj vzdržljivosti, ki izhaja iz Švedske. Fartlek je nadgradnja intervalne metode vzdržljivostne vadbe. Bistvo metode je izvajanje vzdržljivostne vadbe v naravi (če je le mogoče po mehkih poteh), ki omogoča tekaču, da vsebino vadbe prilagaja naravnim okoliščinam. Vsebina fartleka je pogosto posledica tekačevega navdiha in ni vnaprej določena kot pri intervalni metodi. Lahko je sestavljena iz različnih elementov, kot so hoja, lahkoten tek, gimnastične vaje, težak teren (tek po klancu navzdol, tek navkreber, druge naravne ovire), šprint, poskoki, zahtevna podlaga (sneg, blato, trava, itd.). Vse tisto, kar na prvi pogled deluje kot manj primeren tekaški trening, je v fartleku spodbuda za razvoj močnega duha in telesa. Intenzivnost in obseg fartleka določajo dolžina in hitrost posameznih tekov, raznolikost terena, vmesni odmori itd. Ta metoda ima izrazit učinek na psihično sprostitev športnikov.
Golovec nam ponuja idealne pogoje za tovrsten trening, ki smo jih izkoristili za tovrstno metodo treninga.
Ker se nam je vse skupaj odvijalo na zelo razgibanih stezicah različnih podlag smo se dotaknili osnov trail running-a. Predvsem je bilo govora o razlikah med klasičnim tekom in tekom po enoslednicah. Torej govorili smo o osnovni drži pri teku navkreber in navzdol ter delu rok in nog. Pri teku navzgor je pomembno, da vzdržujemo čim bolj pokončno držo in tako omogočamo prsnemu košu maksimalen volumen hkrati pa imamo tudi boljši oprijem na podlago. Korak pri teku v klanec mora biti krajši, pomembno pa je tudi aktivno delo rok. Pri teku navzdol prav tako poskušamo ostati nad svojim težiščem, težišče tudi znižamo – predvsem v kolenih, kar omogoča boljšo amortizacijo vsakega koraka, na tak način tudi obvarujemo sklepe, kolka ter ledveni del hrbtenice. Omenili smo seveda tudi dihanje, ki naj bo večino časa sproščeno s polnimi vdihi in izdihi, kar preprečuje prezgodnjo zakisanost sistema. Pri trailrunningu predvsem na daljših razdaljah je pomembna ekonomičnost gibanja oz varčevanje z energijo, kar pomeni tudi, da moramo biti na tovrsten tek taktično bolje pripravljeni kot pri klasičnem teku.
Udeleženci so vso teorijo tudi preizkusili na terenu in v praksi.
Blaž Strožer, tekaški trener