📷 Fotozgodba | Kočevsko

Kočevsko mi je pri srcu že od takrat, ko sem pred petimi leti prvič prehodil Roško pešpot. Na zadnji letošnji Mali avanturi sem jo odkrival na več načinov.

"Celotna regija je bila še ne tako dolgo nazaj veliko bolj obljudena."

Prvi dan sem sedel na kolo in se zapeljal po 29 kilometrov dolgi kolesarski poti “Iskanje izgubljene Kočevske”. Celotna regija je bila še ne tako dolgo nazaj veliko bolj obljudena. Še pred sto leti je bilo na tem območju 176 vasi, od katerih je danes več kot 100 popolnoma porušenih in preraščenih. 

Ko sem kolesaril mimo teh ruševin, se mi je zdelo, kot da so iz nekega drugega tisočletja, ne pa da so še pred sto leti živele. Presenetljivo je, ko z lastnimi očmi vidiš, kako si narava vzame nazaj.

Naslednji dan so me noge vodile po Borovški naravoslovni poti. Najbolj znan pragozd na Kočevskem je zagotovo Rajhenavski Rog, a ta ni edini. 

Manj znan, a zato nič manj zanimiv, je pragozd Krokar, ki je tudi vpisan v dediščino Unesca. Skupaj s sedlom Krempa je najbolj zanimiv del te 7,5 kilometrov dolge pešpoti. 

Še lepše bi bilo, če bi jo prehodil spomladi ali poleti, ko se travnik na sedlu spremeni v morje cvetočih narcis.

Verjetno je vsem jasno, da so mi najljubši dnevi na Malih avanturah takrat, ko veslam. Tudi tokrat ni bila izjema. Z mini raftom sem se odpravil od Osilnice do Srebotnika ob Kolpi.

Kolpa je načeloma mirna, a tu in tam sem zaveslal prek (kratkih) brzic, da mi je poskočilo srce. Presenečen sem bil, koliko rib je bilo v reki. In to sploh ne majhnih!

Kočevsko je po mojem mnenju najboljša destinacija za pustolovščine v Sloveniji. 

Nikjer drugje ni takšne divjine in svobode kot na tem območju.