Na prvi letošnji Mali Avanturi po Kvarnerju sem v podaljšanem vikendu menjal vse štiri letne čase. Odločitev, da letos Mala Avatura ni samo ena pustolovščina, ampak da raziskujem širše območje, vsak dan z neko drugo aktivnostjo, se je izkazala za izvrstno. Pri tako raznoliki pokrajini bi bil greh ne poizkusiti doživeti čim več.
Pot sem začel v Gorskem kotarju blizu Ogulinu. Lani sem na Velebitu že prehodil Premužičevo stezo, ki velja za eno od najlepših planinskih poti na Hrvaškem. Druga takšna destinacija pa so Bele stene. To je kamniti masiv, apnenčasta džungla golih skal, ki se bohoti nad zelenimi gozdovi tega najbolj zelenega dela Hrvaške.
Vreme mi ni bilo najbolj naklonjeno. Močno je padal sneg, na trenutke tudi toča, ki sta otežila zadnji del vzpona. En izmed razlogov za vzpon na Bele stene je zagotovo lep razgled, ki pa ga tokrat žal ni bilo.
Izkazalo se je, da latinski pregovor “nomen est omen” zares velja. Vse okoli mene je bilo belo.
Naslednji dan je bil popolnoma drugačen. Sonce, morje in bonaca. V preteklih letih sem nekajkrat preveslal celotno hrvaško obalo, a nikoli na Krku. Vedno sem šel po najkrajši poti ob zunanjih otokih. Tokrat se mi je na morju pridružil prijatelj Jogi z Raba in skupaj sva raziskala južno stran Krka od Stare Baške do mesta Krk.
To je bil en od najlepših dni, ki sem jih preživel v kajaku. Tako lepa obala, tako dobro vreme in dobra družba, da je dan minil kot bi mignil. Enak apnenec, kot sem ga dan prej gledal na Belih stenah, se je na Krku ostro zajedal v morje. Turistov, razen mene, ni bilo in rajske plaže so bile res takšne, kot jih vidimo na razglednicah.
Za zadnji dan za pikico na i sem se odpravil s trajektom s Krka na Cres, od tam naprej pa s kolesom po številnih kolovozih. Spet so se prikradli oblaki in ni bilo najbolj fotogenično, a vseeno sem v vožnji zelo užival.
Kolesaril sem okoli Valuna, Lubenic, mimo Vranskega jezera do in prek Osorja do Lošinja, kjer sem v Malem Lošinju zaključil pustolovščino.
Fascinira me, koliko različnih stvari se lahko doživi v tako kratkem času. Vse to kar sem naredil, pohod, veslanje in kolesarjenje, ni zahtevno in je primerno za vsakogar. Od sedaj, ko še ni preveč ljudi, in do julija je tudi idealen termin za obisk teh lepot.
Kvarner čaka!
