Z Malimi avanturami se trudimo ne početi stvari na prvo žogo. Mislim, da nam je z zadnjo Malo avanturo to ponovno uspelo. Mura in Prekmurje sta lepa in spokojna. Idealna za aktiven oddih in pustolovščino.
Prvi dan sva s Katjo iz Zavarovalnice Sava začela na Šentilju, kjer naju je tik za mejo čakala Murska kolesarska pot. V dobrih dveh urah sva prekolesarila 42 kilometrov od sicer 458 kilometrov dolge kolesarske steze, ki se vije ob celotni dolžini reke Mure.
Užitek je, ko si na stezi sam in ni treba ves čas poslušati prometa, ampak se lahko sprostiš ob zvokih narave. Avstrijci imajo izjemno dobro kolesarsko infrastrukturo, ki nam je lahko za zgled.
Ker Mura pri nas teče po ravnini, imamo občutek, da bi morala biti počasna reka, a je vse prej kot to. Predvsem na začetku poletja ima zahvaljujoč taljenju snega največji vodostaj. Dobra stran tega je, da skoraj ni treba veslati, po drugi strani pa je nevarnejša in je potrebno več načrtovanja, saj se ne moreš kar tako ustaviti.
Drugi dan Male avanture smo s kanujem odrinili v Radgoni (tik za mejnim mostom levo) in v dobrih dveh urah priveslali do Otoka ljubezni pri Ižakovcih.
Za tretji dan sem si pustil malenkost daljši kolesarski krog. 90 kilometrov od Murske Sobota mimo Beltincev do Lendava. Sledil je vzpon na Lendavske gorice in Vinarium, nato pa sem se prek Madžarske vrnil nazaj v Slovenijo. Skozi Bogojino, vas v kateri stoji Plečnikova cerkev, nazaj v Mursko Soboto.
Ob kolesarjenju se mi je zdelo, kot da doživljam pravo Prekmurje. Čudovita ravnina, žitna polja in pripekajoče sonce. Zdi se mi, da je Prekmurje zaradi nekoliko odročnejše lege in slabše povezanosti z javnim prevozom neupravičeno zapostavljeno. Ponuja zares veliko in za razliko od nekaterih drugih delov Slovenije, je (za sedaj) v Prekmurju enostavno najti svoj mir.
